Pasma doberman je nastala leta 1860 v Nemčiji, verjetno po križanjih med dogami, nemškimi ovčarji, rottweilerji, pinči in drugimi. Oče vseh teh križanj je bil thürinški davčni izterjevalec K. L. F. Dobermann. Na svojih službenih poteh je moral hoditi po precej nezanesljivih področjih in je za svojo zaščito potreboval ostrega psa. Pod njegovim imenom je bil doberman leta 1876 prvič predstavljen na razstavi in je doživel bliskovit uspeh. 

Doberman je mišičast in izredno eleganten pes s plečno višino 62 - 68 cm pri psih in 58 - 65 cm pri psicah. Teža se giblje med 30 do 40 kg. Ima dolgo in ozko glavo s klinasto, plosko lobanjo in neizrazitim stropom, močno škarjasto zobovje, temne oči s pametnim in odločnim izrazom. Uhlji so pokončni in prikrajšani, rep je kratek, kupiran, ima popolnoma navpične noge. Kratka, trda in gosta dlaka se čvrsto in gladko prilega telesu. Barva dlake je črna, temno rjava. Ima lepo, prožno in elegantno hojo. 

Psi in psice nimajo enakih značajskih potez. Psice so mirne, občutljive, privržene družini, nezaupljive do tujcev. Psi so vihravi, izredno pametni, pogosto ostri in napadalni ter potrebujejo odločnega gospodarja. 

Doberman je po naravi čuvaj in branilec, te lastnosti je ohranil tudi po več kot sto letih svojega obstoja. Danes je eden najbolj cenjenih službenih psov. Je odličen čuvaj hiš, kmetij, gradbišč in podobno. Potrebuje vsak dan veliko gibanja, da sprosti odvečno energijo. Osebnost dobermana se razvije v drugem letu življenja, z dosledno vzgojo pa moramo začeti že pri mladiču. Živi precej dolgo in pogosto dočaka 15 in celo 20 let.